DOMOV
TRENING
POŠKODBE
HRANA
OPREMA
TEKAŠKE SKUPINE
TEKAŠKE DELAVNICE
NEGA HRBTENICE
TEKAŠKI DNEVI
TEKAŠKA POPOTOVANJA
TEKAŠKI TABORI
TEKAŠKI MARATONI
RAZMISLEKI, ...
ZA PODJETJA
KOLEDAR 2019
TEKAŠKA OBVESTILA
KONTAKT
Od zore do mraka med Sečovljami in Piranom, 10.2. 2019

Poglej filmček in preberi Markovo obnovo z našega podviga, ki je trajal od zore do mraka
in Katjino pesnitev.



100 km, drugič!

Marko Femc


Šest mesecev sem razmišljal ali bi ali ne bi, letos odtekel 100 km, tek Od zore do mraka. Prvič sem tekel 100 km pred dvemi leti in preizkušnja je bila tako velika, da nisem bil prepričan, če bi se podviga ponovno lotil.
Prišla je nedelja, 4.30 zjutraj in odločitve še ni bilo. Sem si rekel, bom videl, če bo kdo šel na 100 km ga bom spremljal tja do 70 km potem pa bo dovolj. Ob 7,00 se zberemo v Luciji. Jasmina in Urban že dobre volje in nasmejana, čeprav je še temno, oblačno, tik pred dežjem, temperatura okrog 7 stopinj. Prav turobno in nič kaj spodbudno, da bi človek tekel 12 ur.
Nekaj tekačev se pridruži iz vozil parkiranih na parkirišču. Zbere se nas okrog deset. Hitro identificiram stotkarje. Nino, triatlonec, Urban, Drago in mogoče še kdo. Za ogrevanje je bila na voljo samo minutka ali dve, ker ura kaže 7.00. 
Hitro skupinska slika in gremo v zoro. Lučke na sprehajalni poti iz kampa Lucije nam kažejo pot proti morju, kot bi vzletali po letalski pisti, tja nekam v drugi nepoznani svet. Debata sproščena, malo heca, malo tipamo drug drugega kakšni so cilji za danes. Nobeden si ne zastavi cilja. Nino pravi 70 km je moj cilj, ostalo vidimo. Tudi Urban in jaz sva previdna, ker so spomini od prve stotke še zelo živi. 
V glavi se poigravam z mislijo, da bi odtekel 100 km, zato, ker lahko, za tiste, ki bi, pa ne morejo in za vse tiste, ki lahko, vendar si tega še ne upajo, za njihovo motivacijo. Telo je najpopolnejši inštrument, ki obstaja, premalo ga uporabljamo in preveč omejitev si postavljamo. Carpe diem, izkoristi dan, premalo uporabljamo te resnice.
Nato nas poškropi v Piranu, potem še v Sečovljah, ni ok, če bomo mokri in veter, bo hudič. Vendar vemo, da takoj nad temi oblaki je sonce, ki sije in nam daje energijo. Sonce nas je potem, cel dan spremljalo, čeprav ga direktno nismo videli, vedar je bil tam, v nas samih.
Predlagal sem, da se do 50 km ogrevamo, nato odtečemo pol maraton, potem bomo pa videli.
In tako nizamo kilometre, obiskujemo okrepčevalnico v Piranu ( hvala Bogdan), okrepčevalnico v Sečovljah ( hvala Marjana in Borut, stol je bil odličen) in okrepčevalnico v Luciji ( hvala Jasmina za vse dobrote, geli sploh niso bili potrebni).

Pot se ni spremenila od zadnje stotke, plošča številka 18, na portorožki plaži, še vedno zadoni, ko stopiš nanjo, Portorož je v jutranji in večerni temi še vedno romantičen, poln luči, Piran je pravličen, soline pa zbujajo mističnost in te vedno očarajo. Kanal v Sečovljah so očistili potopljenih in uničenih bark. Celo labodi so prišlji od nekod in smo ugotavljali ali so dolenjski ali blejski.
Da smo se motivirali, smo rekli, da gremo vsi, ki pridemo do 100 km s partnerji na večerjo, kar nam je dalo dodatne spodbude.
Z Urbanom sva se pri 70 km začudeno pogovarjala, da sva sveža in da ni tiste utrujenosti, ki sva jo poznala, kar strašljivo lahko je šlo. Nič utrujenosti, nič bolečin, nič težav na vidiku, to ni normalno. Sigurno bo kakšna p., prelepo da bi trajalo. Sayonara športni copati, ki jih do sedaj nisem uporabljal na ultratekih, so bili odlična izbira. Odločal sem se med minimalističnimi Racer od Broksa in Wave raider. Nebi mogel izbrati boljše.
Seveda moto današnjega teka je bil, že od prve minute, Vježbaj, vježbaj, .... Izjava penzionera iz sosednje države, ki je okaral vse svoje kolege, da preveč jamrajo in premalo trenirajo. Veliko resnice v preprostem stavku.
Nino nama je počasi izgubljal koncentracijo in motivacija kolega, da preseže samega sebe je bila med 60 km in 80 km, glavni cilj. Vsi, ki ste že prišli do te točke, ko si vsako sekundo želiš, da bi bilo tega uvida v srčiko bolečine konec, veste, da se dvignit iz tega ni šala mala.
Uporabila sva vse možne prijeme. Eno je bila, da se ogrevamo do 50 km, odtečemo še maraton in smo že blizu. Druga je bila sedaj smo na 60 km, gremo še do Bogdana pa smo na 70 km, pa do Marjane pa smo blizu. Tudi ta, da gremo na večerjo in tista, ki sigurno največ odtehta, da smo tekli v skupini. Ob 15h pa so prišli še popoldanski tekači ( hvala), ki so dodali svežo energijo in motivacijo, da skupno zmoremo.
Prvo smo zaprli okrepčevalnico Piran pri Bogdanu, nato gremo zapirat še Marjano in Boruta. Ujame nas večerni mrak in na to še tema, brez čelk slabo vidimo, Borutu na okrepčevalnici zaplenimo lučke in tudi to zapremo. Utrujeni, izčrpani, naveličani, a veseli in ponosni se vsmerimo proti Luciji, kot bi šli na fronto. Gasa proti cilju, čas bi že bil. Vemo, da smo uspeli, še slabo uro in bomo v cilju. Razmišljamo, da nam je teh 12 ur hitro minilo. Super družba, izjemen dosežek in veliko zadovoljstvo. Zopet se prižgejo iste lučke ob sprehajalni poti proti kampu Lucija. Ja pred 12 urami je bilo isto. Ja, isto, vendar z novim spoznanjem življenja, sebe, okolice, prijateljev.
Statistka: Pretekli 100 km, od 7h do 19.30, 12.5 ur, 12.000 kalorij 60.000 J, 150.000 korakov. Bolj polni, bolj zreli in še bolj prepričani, da človek zmore več kot pa misli, da zmore. Prečko nastaviti višje je privilegij in seveda vježbanje je tu ključno. Pot okoli sveta se začne s prvim korakom, ne zadnjim, dan pa se začne s pospravljeno posteljo. Vsi tisti, ki tečete nastavite si prečko malo više, tisti, ki pa še ne tečete, pa pretecite vsaj 1 km.
Špartatlon upam, da se kmalu vidimo 🌞
Vesel in srečen.
Naj sije!




Katjina beseda v rimi:

Danes smo si tek ob obali privoščili, da bi si nedeljo lepo popestrili. Čeprav z vremenom je slabo kazalo, nebo nad Lucijo nam je veselja dalo, ker z oblakov ni prav nič curljalo. Najprej smo jo proti Piranu mahnili, se z Jasmininimi dobrotami okrepili. Vmes so nas težavneži prehiteli, me pa svojemu ritmu smo sledile in se proti Sečovljam napotile. Tam dodatno energijo dobile, ko čudovite kroglice smo zaužile nato pa počasi proti Luciji krenile, vmes še na fitnesu par vaj naredile in še druge mišice malo prebudile. Po 23 km pa se odločile, da dovolj za danes smo imele, še malo se z dobrotami založile, si energijo povrnile in si še malo s hojo do Pirana noge razbremenile, da kosilo sva sploh si zaslužile. Vmes še vztrajneže na 100 km bodrile in jih občudovale, ker res trmaste so narave in mišice iz kamna verjetno imajo oblikovane.

Bilo je lepo!!!
Katja Hribar


***

Pridruži se nam na tekaškem treningu, ko bomo tekli med Piranom in Sečovljami.

Ta trening lahko traja, če se za to seveda odločiš, tudi 12 ur, ali pa tebi ustrezno manj. Vsak teče v svojem tempu in vmes tudi hodi, kolikor dolgo mu ustreza.


Trening začnemo pri vhodu v kamp Lucija
ob 7. uri zjutraj ali
ob 10. uri dopoldan ali pa celo šele
ob 16. uri popoldan.

Zaključimo ob 19. uri ali ustrezno prej.


Prispevek za trening:

15 eur za udeležbo do 3 ure
20 eur za udeležbo do 6 ur
30 eur za udeležbo do 12 ur

Prispevek poravnate na zbornem mestu pred pričetkom teka ali na koncu.

Ker je tekačem, ki bodo tekli vseh 12 ur zelo dobrodošla družba sotekača. Vabljeni, da pomagate pri zadnjih urah. Tekači, ki se nam boste pridružili po 16. uri ste zelo dobrodošli. Za vas je sodelovanje na teku brezplačno.


Okrepčevalnice
imamo postavljene v Luciji pred vhodom v kamp, v Piranu na Tarinijevem trgu 7 in v Sečovljah pred tunelčkom pod cesto.

Pot
nas vodi iz Lucije okoli Seče, ob Sečoveljskih solinah do Sečovelj. V Sečovljah pred tunelčkom pod glavno cesto je okrepčevalnica in obrat. Potem se po isti pot vračamo do Lucije, kjer je pred vhodom v kamp Lucija okrepčevalnica (na tej točki si že naredil 12 km). Nadaljujemo ob morju skozi Portorož in Bernardin do Pirana. Na Tartinijevem trgu pri hiši številka 7 je okrepčevalnica (na tej točki si že naredil 17,5 km). Tečemo po isti poti ob morju nazaj do Lucije. Če odtečeš vse to enkrat, imaš za sabo 23 km, če dvakrat 46 km, trikrat 69 km, štirikrat 92 km. Če želiš preteči 100 kilometrov dodaš še 8 km na stran, ki ti v tistem trenutku bolj ustreza.

Vsak teče tako hitro in tako dolgo in daleč kot mu ustreza. Vsak tudi teče na lastno odgovornost, se vzorno obnaša ter seveda upošteva promet.


Nočitev?
Tisti, ki si želite začeti zgodaj zjutraj je morda smiselno prespati blizu štata.
Priporočava hostel Soline, ki se nahaja v Luciji, ob glavni cesti proti Portorožu, na naslovu Obala in je od našega zbornega mesta v Luciji oddaljen kakšnih 500 metrov.
Nočitev z zajtrkom je 34 eur za eno posteljno sobo, 30 eur na osebo v dvoposteljni in 25 eur na osebo v tro ali štiri posteljni sobi. Več tu: http://www.hostelsoline.si/ 

Za tek se prijavi tu:





Dobrota ni sirota! Siromak je tisti, ki je ne premore toliko, da bi jo lahko podarjal in sprejemal. Če dobroto držiš le zase, se ta kaj kmalu spridi. Ta mora krožiti, če želimo, da pridobiva na svoji žlahtnosti.

Urban Praprotnik,
prof. šp. vzg.