DOMOV
TRENING
POŠKODBE
HRANA
OPREMA
TEKAŠKE SKUPINE
TEKAŠKE DELAVNICE
TEKAŠKI DNEVI
TEKAŠKA POPOTOVANJA
TEKAŠKI TABORI
TEKAŠKI MARATONI
RAZMISLEKI, ...
ZA PODJETJA
KOLEDAR 2017
TEKAŠKA OBVESTILA
KONTAKT
Nesrečno srečanje s tekačem

V soboto (ravno na dan Maratona treh src), sva z možem šla čez Golovec na Orle. Nazaj grede sva se pogovarjala tudi o tem, kako je Golovec univerzalna rekreacijska površina, tako za kolesarje, kot pohodnike in tekače. In kako je super, da ni nobenih incidentov med njimi... Srečava tudi starješi zakonski par, hodila sta s palicami, ki naju vprašata za smer, po kateri bi prišla na Rudnik. Na Golovcu nista bila že leta, zato se nista najbolje znašla, gospe se je celo zdelo, da hodita v krogu. Medtem, ko jima pojasnjujeva, po kateri poti naj se spustita proti Rudniku, me nekdo močno udari v hrbet. Kot bi me sunil z ošiljenim kolom. Zagledam par: ona visoka, postavna, svetlo rjavih las, spletenih v kito, v roza majčki in on, rahlo že osivel, vendar tudi postaven, oblečen v modro majico, ki tečeta mimo. "Hej, kaj pa "Oprostite, ali kaj podobnega?" zakričim za njima, vendar odtečeta mimo, ne da bi se ozrla. Vso pot nazaj se nisem mogla otresti občutka, da me je nekdo udaril nalašč, saj me je hrbet kar pošteno bolel.
Z Golovca sva se v mesto spustila po stopnicah in ravno, ko sva prečkala cesto, sta tekača od prej tudi končala svoj trening in sestopala po istih stopnicah. Dohitela sta naju na mostu čez Grubarjev prekop. Vprašala sem ju, če na Golovcu večkrat ljudi suvata v hrbet med tekom. Ponovno gresta neprizadeto mimo, nakar se on obrne, pride bližje in vpraša, če sem jaz za njim kričala, naj se opraviči. Rekla sem mu da sem, on pa: "Saj sem vas namenoma, ker se niste umaknili! Vi bi se morali opravičiti!" Vključila se je tudi ona in vpila, da smo zasedli celo pot in če mogoče mislimo, da je Golovec naš...
Seveda nista želela počakati na zeleno luč na prehodu za pešce čez Roško in prečkala cesto kar pri rdeči...

Prvič v življenju se mi je zgodilo, da me je, žensko, moški namerno udaril, in to samo zato, ker ga na gozdni poti nisem videla in se mu nisem vnaprej umaknila! Udaril me je med tekom, ni se mu bilo treba ustaviti, torej je imel čisto dovolj prostora!

Rada bi, da tale zapis deliš naprej. Če mogoče pride tudi do njiju, naj se zamislita, sploh pa on: udaril je žensko, ki se še kako spominja, kako je teči po Golovcu, kako je, če se med tekom srečaš s kolesarjem, sprehajalci, psi, skupino otrok ali upokojencev, ki so seveda vsi z enako pravico tam in četudi bi zasedli celo pot, jih normalen človek ne udari po hrbtu. Udaril je žensko, ki si zelo želi, da bo enkrat ponovno, kljub poškodovanemu kolenu spet tekla, tudi po Golovcu. Udaril je žensko, ki se je nič hudega sluteč, sprehajala dober teden po operaciji malignega tumorja, srečna, da je sploh lahko tukaj. Najbrž je silno ponosen nase...

Vse dobro,
Sanda



Še morda misel:

Bodimo dobri trekači tudi tako, da smo dobri do drugih. (Urban)





Pogosto živimo preveč resno in premalo zares. Imejmo se lepo! Naj bo temu zares tako.

Urban Praprotnik,
prof. šp. vzg.